STRIPBURGER

MINIMUNDUS
skupinska razstava stripov za otroke
Galerija Simulaker, Novo mesto
ODPRTJE: torek, 11. 10. 2022, ob 19.00 // do 4. 11.

Festival stripa Tinta se ta teden seli tudi med dolenjske griče. V novomeški Galeriji Simulaker se obeta stripovska poslastica za najmlajše, ki nosi ime po istoimenski Stripburgerjevi  knjižni zbirki.

Skupinska stripovska razstava se posveča sodobni slovenski stripovski produkciji, večinoma namenjeni otroški publiki. Izdaje Minimundusa so zasnovane tako na izvirnih  scenarijih kot predelavah ljudskih pravljic in basni, posamični stripi iz zbirke pa so bili deležni tudi več priznanj in nagrad.

Na razstavi sodeluje pet domačih avtorjev oziroma avtoric: Andrej Štular, Saša Kerkoš, Maja Kastelic, Igor Šinkovec ter David Krančan.

Na ogled bodo tako originali kot skice in še razno drugo gradivo, umanjkal pa ne bo niti bralni kotiček. Razstava, ki bo zagotovo navdušila tako mlade kot malo starejše!

V četrtek, 20. oktobra, ob 18. uri, bo potekalo tudi vodstvo po razstavi, ki mu bo sledil pogovor z ustvarjalci v atriju novomeške Knjigarne Goga.

Tinta – Zlatirepec

Na Tinti podelili zlatirepce

Zlatirepca za najboljši domači strip za odrasle je prejela knjiga Slovenski klasiki v stripu 2 Tomaža Lavriča, zlatirepca za najboljši domači strip za otroke in mlade pa delo Lahko noč, sine: 7 pravljic v stripu Izarja Lunačka.

V soboto se je Festival stripa Tinta sklenil s sejmom in drugimi dogodki v Kinu Šiška, podelili so tudi festivalske nagrade, imenovane zlatirepci. Zlatirepca za najboljši domači strip za odrasle je prejela knjiga Slovenski klasiki v stripu 2 avtorja Tomaža Lavriča, zlatirepca za najboljši domači strip za otroke in mlade pa Lahko noč, sine: 7 pravljic v stripu striparja Izarja Lunačka. Žirija, ki so jo sestavljali Iztok SitarMatej Stupica in Veronika Šoster, je menila, da je Tomaž Lavrič s stotimi stripovskimi prevodi esencialnih del slovenske kulture vnovič izkazal svojo pestrost in obvladovanje raznolikosti ter mojstrskost v razumevanju stripa. V velikem časovnem razponu se je z enako vnemo lotil tako popkulture kot starodavnega ljudskega izročila. Izar Lunaček pa je v svojih stripovskih pravljicah navdušil z duhovito, igrivo in živo improvizacijo izmišljanja ter pripovedovanja, barvno svobodo in izvirnim oblikovanjem likov v stripu.

Ob tej priložnosti so podelili še nagrado za najboljši prevod stripa za otroke in mlade. Prejel jo je Lunaček za prevod dela Vampirček gre v šolo francoskega avtorja Joanna Sfarja. Za najboljši prevod stripa za odrasle pa je šla nagrada Katji Šaopnjić, in sicer za prevod stripa Blast 2.  Apokalipsa po svetem Jackyju francoskega avtorja Manuja Larceneta. Zlatirepce je koproducent festivala, Zavod Stripolis, letos podelil četrtič, prihodnje leto pa se obetajo spremembe, saj naj bi nagrade odslej podeljevalo nastajajoče Društvo slovenskega stripa.

Ingrid Mager

Vir: https://www.dnevnik.si/1042998491/kultura/knjiga/na-tinti-podelili-zlatirepce

Knjižno delo (Slovenski klasiki 2. v stripu) je izšlo v okviru kulturnega projekta, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Tinta – Zlatirepec

Podeljeni zlatirepci festivala Tinta: očitno ga še zmeraj ni čez Tomaža Lavriča

S podelitvijo nagrad zlatirepec se je sklenili uradni del festivala Tinta

Na festivalu stripa Tinta je zlatirepca za najboljši domači strip za odrasle prejela knjiga Slovenski klasiki v stripu 2 Tomaža Lavriča, zlatirepca za najboljši domači strip za otroke in mlade pa delo Lahko noč, sine: 7 pravljic v stripu Izarja Lunačka.

Nagrade zlatirepec so podelili sinoči v Kinu Šiška, s čimer se je sklenil uradni del mednarodnega festivala stripa Tinta, ki je od srede ponujal izbor razstav in drugih festivalskih dogodkov v družbi odmevnih domačih in tujih stripovskih ustvarjalcev.

V obrazložitvi nagrade za Slovenske klasike v stripu 2 je mogoče prebrati, da je “domači stripovski uomo universale, TonTon, TBC, Lovro Matič, Josip Visarijonovič in kar je še njegovih stilov in obrazov, ponovno zadel v polno“. Po oceni žirije je Tomaž Lavrič s stotimi stripovskimi prevodi esencialnih del slovenske kulture vnovič izkazal svojo pestrost in obvladovanje raznolikosti ter mojstrskost v razumevanju stripa. V velikem časovnem razponu se je z enako vnemo lotil tako popkulture kot starodavnega ljudskega izročila. “Težko pričakovani drugi del si zasluži, da kljub težki konkurenci z njo pomete,” še piše v utemeljitvi.

Foto: Buch Foto: Zavod Stripolis
Foto: Buch                                                                              Foto: Zavod Stripolis

Pravljicam v stripu Lahko noč, sine Izarja Lunačka je pripadel zlatirepec za najboljši domači strip za otroke in mlade. Kot piše v obrazložitvi nagrade, avtor “navduši z duhovito, igrivo in živo improvizacijo izmišljanja in pripovedovanja pravljic, prav taka pa je tudi njegova risba, ki svobodno šiba v različnih barvnih vzdušjih in izvirnih oblikovanjih likov v stripu“. Lunaček s svojim svežim pristopom “ne poneumlja ne malih ne velikih bralcev in s tem samo potrdi, da morajo biti otroci najzahtevnejše in najdragocenejše občinstvo,” je še zapisala žirija.

Na sklepnem dogodku so podelili še nagrado za najboljši prevod stripa za otroke in mlade, ki jo je prav tako prejel Lunaček, in sicer za prevod dela Vampirček gre v šolo francoskega avtorja Joanna Sfarja. Slovenski prevod po mnenju žirije ponuja “odpičen strip o vampirčku, ki mu je tako dolgčas, da se odpravi v človeško šolo, kjer bo zagotovo našel kakšnega novega prijatelja“.

Za najboljši prevod stripa za odrasle je šla nagrada Katji Šaopnjić za prevod stripa Blast 2. – Apokalipsa po svetem Jackyju prav tako francoskega avtorja Manuja Larceneta (VigeVageKnjige, 2021). “Drugi del Blasta je pravo vizualno doživetje, zmagoslavje kombiniranja subtilnega in barbarskega,” so vsebino stripa povzeli v žiriji.

Letošnjo žirijo, ki je odločala o nagrajencih, so sestavljali stripar, stripovski teoretik in publicist Iztok Sitar, multidisciplinarni umetnik in docent na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Matej Stupica ter kritičarka, publicistka in urednica Veronika Šoster.

Foto: Zavod Stripolis/Mladinska knjiga Foto: VigeVageKnjige
Foto: Zavod Stripolis                                                                Foto: VigeVageKnjige

Zlatirepcem se obeta sprememba
Zlatirepce, nagrade za najboljše domače in tuje v slovenščino prevedene stripe, je zavod Stripolis v okviru festivala Tinta letos podelil četrtič. Ob razglasitvi nagrajencev so organizatorji napovedali še, da bo od prihodnjega leta nagrado podeljevalo Društvo slovenskega stripa, o katerem pa bodo razkrili več v prihodnjih tednih.

Tudi letošnji festival Tinta je poleg razstav prinesel raznovrsten nabor drugega dogajanja: od pogovorov, delavnic in mojstrskih tečajev z domačimi in tujimi avtorji prek programa za otroke in stripovske dražbe do že tradicionalnega sobotnega sejma stripov v Kinu Šiška. Sejem vsako leto z izbrano ponudbo domačih stripovskih založnikov, striparn in prodajalcev rabljenih klasikov pritegne raznoliko občinstvo.

Nagrada zlatirepec. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Nagrada zlatirepec. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

P. G.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/podeljeni-zlatirepci-festivala-tinta-ocitno-ga-se-zmeraj-ni-cez-tomaza-lavrica/643053

Knjižno delo (Slovenski klasiki 2. v stripu) je izšlo v okviru kulturnega projekta, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Razstava Mikija Mustra na Ljubljanskem gradu

Človek, ki je narisal našo mladost

V Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu bo do 20. novembra na ogled razstava del legendarnega Mikija Mustra.

Agata Rakovec Kurent


»Nikoli nisem smatral, da je to kakšno delo,« je dejal človek, ki je risal tudi po 16 ur na dan. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Vsi poznajo Bled, Bohinj, Triglav, Postojnsko jamo in Mikija Mustra. Postal je pojem, vsi vedo zanj, tako kot vedo za Avsenike,« pravi Aleksander Buh. Čeprav se je 7. maja 2018 poslovil od nas, dela mojstra Mustra živijo naprej in ob njih se ljubezen do branja širi na vedno nove generacije bralcev.

Imela sem čast in srečo, da sem očeta najljubših literarnih junakov iz otroštva srečala v živo, ko sva leta 2015 na njegovem domu v Rožni dolini debeli dve uri klepetala o njegovem zanimivem življenju, ki sta ga zaznamovali dve veliki ljubezni, do žene Jane in do ustvarjanja, in bi zlahka postalo tudi filmska zgodba.

Več v današnjem tedniku Nedelo: https://www.delo.si/nedelo/clovek-ki-je-narisal-naso-mladost/