1. Grossmannov Festival Fantastike In Stripa (2019)

Nagrade 1. Grossmannovega Festivala Fantastike In Stripa

Na letošnji prvi izdaji Grossmannovega festivala fantastike in stripa, ki je potekal od 18. do 20. oktobra 2019 v Ormožu, so se znotraj obzidja ormoškega gradu zvrstile številne razstave, pogovori, predavanja, filmske projekcije in delavnice, na katerih so številni obiskovalci lahko pobliže spoznali svet fantastike in stripa ter nekatere izmed vidnejših ustvarjalcev.

Na prvem dnevu, ki je bil posvečen stripu, so se na pogovorih in z razstavami svojih del predstavili striparji Zoran Smiljanić, Izar Lunaček in Ivica Stevanović, številna publika pa je lahko uživala tudi v živem branju stripa Alan Ford ekipe Radia Študent in pomerila znanje v fantastičnem kvizu.
V soboto in nedeljo so z zanimivimi predavanji s fantastično tematiko navdušili Milena Benini, Marko Fančović, Aleksandar Žiljak, Nikica Gilić, Željko Luketić in Simon Habjan, v živo je potekal podkast ekipe O.B.O.D., izpeljana je bila zelo uspešna okrogla miza o Peščenem Planetu Franka Herberta, na ogled so bile številne filmske projekcije, med njimi hrvaška ZF uspešnica Moj dedi je padel z Marsa in finski superherojski film RendelTajana Štasni je navdušila z razstavo filmskih kostumov, na grajskem dvorišču pa je potekala fantastična tržnica s stripi, knjigami, namiznimi igrami in ploščami.

Nagrajenci 1. Grossmannovega festivala fantastike in stripa so Zoran Smiljanić, ki je prejel častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnostiMilena Benini, ki je prejela častnega hudega mačka za izreden prispevek k žanru znanstvene fantastike in fantasyja in Andrej Ivanuša, ki je prejel častnega hudega mačka za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike in fantasyja.

 

Obrazložitve:

ZORAN SMILJANIĆ

Zoran Smiljanic Hudi macek

V veliko čast nam je podeliti našega prvega častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti enemu najbolj prepoznavnih in originalnih, vsekakor pa najbolj filmskemu od vseh slovenskih striparjev Zoranu Smiljaniću.
Če v slovenskem stripu obstajajo kultni striparji, je med njimi gotovo že desetletja Zoran Smiljanić. Naslovi 1945, 1943, Hardfuckers in Meksikajnarji so gotovo znani tudi zunaj kroga ljubiteljev stripa. Spada v tako imenovano tretjo generacijo avtorjev slovenskega stripa, ki je svoja dela objavljala v Mladini, in sicer je tam pod psevdonimom Vittorio de la Croce objavil skupno okoli 800 strani stripa. Njegovi stripi tega obdobja so politično angažirani, eksplicitni, ultranasilni in vsebinsko provokativni izdelki, ki snov črpajo iz slovenske sedanjosti in bližnje preteklosti.
Njegovo najbolj monumentalno in epsko delo so Meksikajnarji o slovenskih vojakih, ki so se šli v 60. letih 19. stoletja v Mehiko borit za cesarja Maksimiljana. Prvi del Meksikajnarjev je pred kratkim v nemškem prevodu izšel v Avstriji. Njegova najbolj sveža izdaja pa je stripovska biografija največjega literata slovenske moderne z naslovom Ivan Cankar: podobe iz življenja.
Zoran je filmofil, ki filmski jezik s pridom uporablja v svojih stripih. Njegova velika strast so vesterni in išče jih tam, kjer jih je najtežje najti, v Sloveniji. O filmu je napisal tri knjige, redno objavlja tudi številne recenzije, kritike in članke.

Vir: https://www.grossmann.si/sl/grossmannov-festival-fantastike-in-stripa/novice/nagrade-1-grossmannovega-festivala-fantastike-in-stripa/

Frankfurt 2023

V Frankfurtu ob literarnih stvaritvah tudi razkošni svet slovenske ilustracije

Sari & Sari prva nagrada na zagrebškem tednu oblikovanja za zasnovo razstave

Kot del programa Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu bodo na 80 kvadratnih metrov velikem razstavnem prostoru izpostavljene stvaritve deseterice nagrajenih avtorjev in avtoric, ki jih bodo dopolnila dela širšega nabora.

P. G.

Oblikovna zasnova razstavnega prostora, ki jo sestavlja mobilna oprema, je namenjena promociji slovenske ilustracije v Frankfurtu. Oblikovanje razstave je Sari Badovinac in Sari Škarica (Sara & Sara) pred kratkim prineslo prvo nagrado na zagrebškem tednu oblikovanja. Foto: Sara & Sara/Divja misel
Oblikovna zasnova razstavnega prostora, ki jo sestavlja mobilna oprema, je namenjena promociji slovenske ilustracije v Frankfurtu. Oblikovanje razstave je Sari Badovinac in Sari Škarica (Sara & Sara) pred kratkim prineslo prvo nagrado na zagrebškem tednu oblikovanja. Foto: Sara & Sara/Divja misel

Predstavitev pripravlja Javna agencija za knjigo (JAK) RS v sodelovanju s Centrom ilustracije. Razstavo sta oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica (Sara & Sara), ki sta zanjo prejeli prvo nagrado na festivalu Zagreb Design Week. S tem sta se uvrstili še v širši izbor najboljših svetovnih interjerjev na portalu Dezeen, so sporočili iz zavoda Divja misel, ki je organizator in producent razstave ilustracij v Frankfurtu.

Nagrajena deseterica ilustratorskih imen
Ob ilustracijah Zvonka Čoha, Maje Kastelic, Tomaža Lavriča, Polone Lovšin, Andreje Peklar, Lile Prap, Alenke Sottler, Damijana Stepančiča, Petra Škerla in Ane Zavadlav bodo na ogled tudi dela 32 avtoric in avtorjev iz širšega nabora. Razstavo spremlja katalog 65 avtoric in avtorjev, ki “priča o ustvarjalni živosti in pestrosti ustvarjalnih slogov sodobne slovenske ilustracije“. Avtorica besedil v katalogu je vizualna umetnica, ilustratorka, performerka in družbena kritičarka Samira Kentrić.

Kaj naj bi sploh bila slovenska ilustracija
Kaj je slovenska ilustracija? Je ilustracija kot univerzalni jezik sploh lahko nacionalno opredeljena? Je na prostoru, ki ga danes poseljuje pretežno slovensko govoreča skupnost in šteje okoli dva milijona prebivalcev, kaj dovolj specifičnega, da bi zaznamovalo nekaj tako širokega, kot je polje ilustracije? Ali lahko zamejimo stilske vplive, pretočnost misli, čustev in izkušenj, ki ne priznavajo družbeno vzpostavljenih meja? Ali lahko določimo, kaj je tisto, kar naj bi bilo v ilustraciji slovenskega?” so vprašanja, s katerimi svoj zapis z naslovom Od slovenske ilustracije do ilustracije začne Kentrić.

Čigava dela bodo še šla v Frankfurt
Na razstavi bodo na ogled še dela naslednjih avtorjev in avtoric: Marta Bartolj, Marjanca Jemec Božič, Suzi Bricelj, Tina Dobrajc, Jure Engelsberger, Anka Kočevar, Tanja Komadina, Maša Kozjek, Ana Maraž, Eva Mlinar, Hana Stupica, Igor Šinkovec, Gorazd Vahen, Huiqin Wang, Silvan Omerzu, Jelka Godec Schmidt, Milan Erič, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec, Marjan Manček, Matija Medved, Ciril Horjak, Luka Seme, Samira Kentrić, Maša P. Žmitek, Marija Nabernik, Trina Čuček Meršol, Aleš Sedmak, Zoran Smiljanić, Ivan Mitrevski, David Krančan in Miha Hančič.

Majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža
Izbor avtorjev in avtoric ter njihovih stvaritev, ki bodo predstavljene na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, je opravil strokovni svet JAK-a. “Razstava predstavlja majhen, a zelo koncentriran brst tega čudeža, ki ga ustvarjamo ljudje, v univerzalnem jeziku ilustracije,” je v razstavnem katalogu še zapisala Samira Kentrić.

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/v-frankfurtu-ob-literarnih-stvaritvah-tudi-razkosni-svet-slovenske-ilustracije/682994

Zlatirepec 2023

Zlatirepci 2023: znani nominiranci za izstopajoče slovenske dosežke v stripovski umetnosti

Nagrade bodo podelili 7. oktobra v Kinu Šiška na zaključku sobotnega dne Festivala stripa Tinta

Komisija je zaznala, da po kakovosti najbolj izstopajo prevodi tujih stripov za odrasle, kjer sta nominirana dva stripovska prevoda založbe VigeVageKnjige, prevladujejo pa prevodi stripov za otroke. Podelitev zlatirepcev prvič organizira Društvo Packa.

A. P.


Zlatirepce, nagrade za najboljše domače in tuje v slovenščino prevedene stripe, je zavod Stripolis v okviru festivala Tinta lani podelil zadnjič. Ob razglasitvi nagrajencev so organizatorji napovedali, da bo od prihodnjega leta nagrado podeljevalo Društvo slovenskega stripa Packa. Na fotografiji slika Brechta Evansa, kritiško zelo dobro sprejet predstavnik avtorskega stripa v Evropi. Foto: Festival Tinta

Namen nagrade zlatirepec je izpostaviti in nagraditi najboljše stripe, izdane v slovenski produkciji, ki so izšli v preteklem letu, so sporočili iz Društva Packa, društva slovenskega stripa in sorodnih sekvenčnih umetnosti, ki letos prvič organizira podelitev stripovske nagrade. Prevzema jih od Zavoda Stripolis, ki je nagrado podeljeval pretekla štiri leta.

Po številu prevladujejo prevodi stripov za otroke
Letošnja stripovska bera med 1. 7. 2022 in 30. 6. 2023 je bila nekoliko manj številčna kot lani. Zabeležili smo 79 novih izdaj stripov in izdelkov sorodne sekvenčne umetnosti v slovenščini. Kot vedno so po številu prevladovali prevodi stripov za otroke, najmanj pa je bilo stripov za mlade odrasle in za najmlajše. Komisija je zaznala, da po kvaliteti najbolj izstopajo prevodi tujih stripov za odrasle,” so sporočili iz društva.

Nagrade zlatirepec bodo podelili 7. oktobra na zaključku sobotnega dne Festivala stripa Tinta v Kinu Šiška. Podelitev bo poseben dogodek, pospremljen s stripovskim dvobojem med striparjema Matejem de Ceccom in Primožem Krašno, ki ga bo povezoval moderator in komik Matjaž Peklaj. Podelitvi bo sledil koncert kantavtorja Mikija Solusa, ob katerem bo risal Izar Lunaček.

Nagrade podeljujejo v štirih kategorijah
Zlatirepce si bodo prislužili nagrajenci v kategorijah najboljšega domačega stripa in najboljšega prevoda stripa. V obeh kategorijah bodo podelili nagrado za najboljši strip za otroke in mlade ter na najboljši strip za odrasle.

Letošnjo komisijo so sestavljali avtor stripov, ilustrator in likovni pedagog Matej Kocjan – Koco, sodelavec uredništva specializirane oddaje za stripe Stripofilija na Radiu Študent Nik Rus in kulturna delavka na področju knjig in založništva Nataša Sedminek.

Nominiranci za najboljši domači strip za otroke in mlade:
Urmal, mamutov prijatelj – Jože Urbanija, Miha Ha (Občina Kamnik in Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, 2023)
Rdeča raketa in zeleni planet – Ivan Mitrevski (samozaložba, 2022)
Mala kraljica velikih sten: Mira Marko Debelak-Deržaj – Natalija Štular, Damijan Stepančič (Gornjesavski muzej Jesenice, enota Slovenski planinski muzej, 2022)

Najboljši domači strip za odrasle
Kajuh, pesnik partizan – Zoran Smiljanić, Marijan Pušavec (Knjižnica Velenje, Buča, 2022)
Nekropola: roman v stripu – Jurij Devetak, Boris Pahor (Mladinska knjiga, 2022)
Avtocesta: avtobiografska stripanica – Žiga Valetič (Grafični atelje Zenit, 2022)

Najboljši prevod stripa za otroke in mlade
Sestrici – Raina Telgemeier (Grlica, 2022, prevedel: Matej Frece)
Toni ali kako do novih nogometnih čevljev? – Philip Waechter (Mladinska knjiga, 2022, prevedla: Neža Božič)
Graščina: Vrtec na obisku – Alexis Nesme, Joann Sfar, Lewis Trondheim (Graffit, 2022, prevedel: Izar Lunaček)

Najboljši prevod stripa za odrasle
Piščanec s slivami – Marjane Satrapi (Buča, 2022, prevedla: Jedrt Maležič)
Človek za nobeno rabo – Yoshiharu Tsuge (VigeVageKnjige, 2022, prevedel: Iztok Ilc)
Ogljik in Silicij – Mathieu Bablet (VigeVageKnjige, 2022, prevedla: Saša Jerele)

Vir: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/zlatirepci-2023-znani-nominiranci-za-izstopajoce-slovenske-dosezke-v-stripovski-umetnosti/682416

KOMENTAR:

Zanimiv izbor, za od 12. nominiranih naslovov v Strip.art.nici Buch nismo še slišali (jih videli) za 6 naslovov, 7 pa jih nimamo v naši ponudbi!?

Komisija je izmed naslovov izdanih stripov v letu 2022 (od oktobra dalje) in 2023 zaznala, da po kakovosti najbolj izstopajo izbrani stripi!?
Spisek vseh ostalih po seznamu iz spletne strani forum.striparna.com:
Stripovska bera v letu 2023
Marc Boutavant, Emmanuel Guibert: Ariol : Podganice plešejo (Ariol #10 Les petits rats de l’opéra) (VigeVageKnjige)
Ayroles Alain, Bruno Maïorana : Garulfo prva knjiga (Graffit)
Hiromu Arakawa : Jekleni alkimist 1 (Graffit)
Hiromu Arakawa : Jekleni alkimist 2 (Graffit)
Max Bunker (Luciano Secchi) : Alan Ford 3 (Graffit)
Daniel Chmielewski : Antigona (Slovenski gledališki inštitut)
Matthieu Choquet, Yves Coulon, Jérôme Erbin, Jean Bastide, Philippe Fenec: Ni prostora za Rimljane! (Obelixov Idealix #1) (Graffit)
Jošiharu Cuge: Človek za nobeno rabo (VigeVageKnjige)
Jade González, Kóte Carvajal : Dominik Savio – zgled svetosti (Salve)
Saskia Gwinn : Znanstveniki rešujejo svet : kdo pa se potem ukvarja s potovanjem skozi čas? (Grafenauer)
Steve Haines: Tesnoba je čudna reč (Mladinska knjiga)
Miha Hančič, Jože Urbanija : Urmal, mamutov prijatelj (Knjižnica Franceta Balantiča)
Miha Hančič, Maša Ogrizek : Luka iz bloka 2 (Miš)
Miha Hančič, Ram Cunta : Tik je šel v gozd po drva
Aino Havukainen, Sami Toivonen : Tine in Bine na poletnem taboru (KUD Sodobnost International)
Vladimir Herceg, Ciril Gale : Erazem Predjamski – razširjena izdaja (KD Klub devete umetnosti)
Rob Harrell : Batpig v romanu – Vsak pujs je svoje sreče kovač (Lipa)
Sanna Hukkanen, Inkeri Aula : V zavetju dreves (Aristej)
Hermann Huppen: Jeremiah Integral 7 [XIX-XXI] (Risar)
Aleksander Jankovič Potočnik, Igor Ribič : Janez Žbogar. Del 1 (Buch)
Juan E. Juvančič : Mali vitez
Dora Kaštrun : Žabci 2. del (VigeVageKnjige)
Laurent Kling, Andy Prentice : 24 ur na Antarktiki (Grafenauer) (24 hours in Antarctica)
Božena Končić Badurina, Duga Mavrinac : Tu in tam (Moderna galerija) (Here and There)
David Krančan, Žiga Gombač : Pot knjige. Od avtorja do bralca
Primož Krašna : Domov – naslednja postaja Maribor (Forum)
Marko Kravos, Jurij Devetak : Deva iz Devina in trije junaki – igrokaz po starih zgodbah
Dušica Kunaver, Igor Ribič : S stripom do znanja : kot so to znali stari Grki že pred 2000 leti (Turistično in kulturno društvo Naše gore list)
Manu Larcenet : Blast – Upajmo, da se budisti motijo (4. knjiga) (VigeVageKnjige)
Željko Lordanić, Ciril Gale, Alexandre Dumas : Kraljičina ogrlica (KD Klub devete umetnosti)
Željko Lordanić, Ciril Gale, Jack London : Klic divjine (KD Klub devete umetnosti)
Željko Lordanić, Ciril Gale, Jack London : Morski volk (KD Klub devete umetnosti)
Željko Lordanić, Ciril Gale, James Oliver Curwood : Ljubezen ob jezeru (KD Klub devete umetnosti)
Ferdinand Lutz : Q-R-T. [Knj. 2], Oki sam doma (VigeVageKnjige)
Domingo Mandrafina, Carlos Trillo : Spaghetti brothers. Integral 4 : [106-143] (Risar)
Enrico Marini, Stephen Desberg : Škorpijon Integral 3 [VII-X] (Risar)
Ivan Mitrevski : Nevidna življenja (samozaložba)
Ivan Mitrevski : Tristo kosmatih! zverinske šale in živalski vici (Buča)
Guillermo Mordillo: Nogomet (Graffit) (Mordillo #2)
Morris (Maurice De Bevere), René Goscinny: Lucky Luke – Črno hribovje (#13) (Graffit) (Lucky Luke #36: Les Collines noires)
José-Luis Munuera, Jean David Morva : Merlin #5 – Toast in Izolda (Graffit)
Mary Pope Osborne, Jenny Laird, Kelly Matthews, Nichole Matthews : Čarobna hišica na drevesu (1.) – Dinozavri pred mrakom (Grlica)
Mary Pope Osborne, Jenny Laird, Kelly Matthews, Nichole Matthews : Čarobna hišica na drevesu (2.) – Vitez ob zori (Grlica)
Laura Pérez : Prikrito (VigeVageKnjige)
Simon Philip : Bodi bolj Bernard (Grafenauer)
Ažbe Polšak : Zmaj v brezvetrju (Forum)
Hugo Pratt : Corto Maltese. Beneška pravljica (Goga)
Julio Radilović, Zvonimir Furtinger : Sherlock Holmes : ne, ne: Herlock Sholmes – mojster maske (+ Mladen Novakovič, Ciril Gale) (Klub devete umetnosti)
Martin Ramoveš, Janez Ramoveš : Amerika (Forum)
Zoran Smiljanić, Marijan Pušavec : Kajuh, pesnik partizan (Knjižnica Velenje)
Andreja Škrabec, Igor Ribič : Direktor (Buch)
Stacey Thomas, Lan Cook : 24 ur v džungli (Grafenauer) (24 hours in the jungle)
Philippe Tome & Janry (Jean-Richard Geurts) : Mali Spirou #5 – Kaj pa hvala? (Graffit)
Albert Uderzo, René Goscinny: Asterix na olimpijadi (Graffit)
Jaka Vukotič, Žiga Gombač : Cukrarna : zgodba slovenske pesniške duše (Škrateljc)
Philip Waechter : Toni si želi na morje (Mladinska knjiga) (Toni #2)
Moritz Wienert : Samo mi smo (VigeVageKnjige)

Haloo, komisija!!!???
Koliko od teh stripov ste prebrali?
Sploh veste, da so izšli?