Skupaj zmoremo

Skupaj zmoremo

1. Januar 2014 – 2:17

Alan Ford, legendarni strip, je bil dobro sprejet le v Jugoslaviji in Italiji, saj je bralcu postavil pred ogledalo zelo nazoren prikaz družbe, kakršna v resnici je. Cinična in razdeljena. Vrhovni izrek izmailcev »nič ni resnično, vse je dovoljeno« naj bi si Vladimir Bartol izposodil od Nietzscheja. Pa kaj potem, če pa še kako dobro opisuje trenutno stanje duha. »Moč sleherne ustanove je na pristaših, ki so zaslepljeni. (…) Zato delim človeštvo v dvoje bistveno razlikujočih se plasti. V peščico tistih, ki vedo, kaj je na stvari, in v velikanske množice onih, ki ne vedo. Prvi so poklicani, da vodijo, drugi, da so vodeni. Prvi vedo, da je resnica nedosežena, a drugi stegujejo roke po njej. Kaj preostane onim drugega, kot da pitajo te z bajkami in izmišljotinami?« (Hasan, vodja izmailcev, v romanu Alamut).

V obdobju velike depresije leta 1932 je ameriški borzni posrednik in trgovec z nepremičninami Bernard London kot izhod iz krize predlagal načrtovano zastarelost izdelkov. Ugotovil je, zgodovina pa se ponavlja (a se morda motim?), da ko so ljudje prestrašeni in panični, svoje imetje uporabljajo dlje kot po navadi. V obdobju razcveta niso čakali, da njihova naprava postane neuporabna. Zamenjali so jo prej, ker ni bila več moderna, tehnično napredna. London je tedaj Rooseveltovi vladi predlagal, naj vlada določi rok trajanja za vsak izdelek, po preteku katerega bo ta uradno mrtev. To umiranje naj vlada nadzira, in če je treba, izdelke s pretečenim rokom uniči. Bernard je še predlagal, naj vlada obdavči tiste, ki uporabljajo stare stvari in s tem zavirajo gospodarstvo.

Zdaj pa združimo oboje skupaj. Poklicani, da vodijo, nas prepričujejo, da je treba napravo zamenjati na vsakih nekaj let, načrtovane zastarelosti sicer niso uzakonili, dosegli pa so jo s tehničnimi prijemi. Je naključje, da se veliko naprav pokvari kmalu po pretečenem obdobju, zavedenem kot njena življenjska doba, oziroma začne »čudno« delovati, ko je na trgu nov, izpopolnjen model? Kaj pa je drugega kot pitanje z »bajkami in izmišljotinami« vsakoletni »pomp« predstavljanja novih telefonov, tablic? Verniki v vesoljno cerkev »velikega jabolčnika« stojijo v vrsti za»s-ko«, ko njihova »petica« še ni stara eno leto, potem pa se postavijo v novo vrsto za »zrak«.

Vidim še tretjo, zelo majhno skupino človeštva, »alanfordovce«, ampak v skrajno dobrem smislu. V »cvetličarni« tajne skupine TNT so člani lepili cvetne lističe na ovenele peclje, da so naredili novo »rožo«. Moji »alanfordovci« želijo svet spremeniti od spodaj navzgor, pa čeprav se zavedajo, da se borijo z mlini na veter. Na žalost si veliko ljudi računalnika ne more privoščiti. Zato prosijo, da jim star računalnik, namesto odvoza na odpad, podarijo, ne prodajo, da iz njega lahko naredijo novo »rožo«, ki jo podarijo vsem, ki si je ne morejo privoščiti. Za to je dovolj skok na spletno stran društva Duh časa (www.duh-casa.si). V skupino, poklicano, da vodi, je težko vstopiti, lažje je postati novodobni Alan Ford in se po svojih močeh truditi, da se družba spremeni.

Moj mikro, november december 2013 | Marjan Kodelja |

Vir: http://www.mojmikro.si/center/v_precepu/skupaj_zmoremo

Na pijači z Bogom

Anonymous Gosh/Izar Lunaček, Izgubljeni raj. Ljubljana: Forum, 2013.

Domen Finžgar

Izar Lunaček je, če citiram najbolj poznanega slovenskega stripotržca Aleksandra Buha, trenutno »vroč avtor«. Tako zelo vroč, da je letos poleti izdal kar dva stripovska albuma. Metamorphose Antropomorphice je založil pri Buchu in Založeni raj pod okriljem Foruma Ljubljana. Pardon, slednji podatek sem zapisal nekoliko prehitro. Pravi avtor stripa Založeni raj je namreč Anonymus Gosh, Lunaček pa njegov producent. Kdo je ta Gosh? Obskurni avtor, ki ga ni niti v zbirki stripov Slovenski klasiki (Forum Ljubljana), kamor bi nedvomno sodil!

O njem je znanega bore malo. Menda se ponoči opijanjen potika po ljubljanskih ulicah in hrepeni po objavi svojih risarij. Življenska zgodba slovenskega striparja? Niti ne. Anonymoush Gosh je namreč sosed najbolj slavne osebe na svetu in onkraj njega. Poznanega pod različnimi imeni ga bom za namen te recenzije poimenoval kar – Bog. Si želite izvedeti, kaj počne ta skrivnostna oseba? Navsezadnje se že vsaj 6000 let spretno izogiba vsakršnim paparacom. Razen tistim, ki so svoje pisarije objavljali v veleuspešnici z naslovom Biblija.

Goshevo poznanstvo z Bogom je dosti prijaznejše od tistega, ki ga je imel Abraham. Ravno zaradi tega se zdi, da so kratke zgodbe, zbrane v obliki stripa z naslovom Založeni raj, zabavnejše in otiplivejše. Gosh jih je na papir prelil tako razumljivo, da tolmačev ne boste potrebovali. V času, ko strip ponovno pridobiva na veljavi, smo tako dobili še dodatno funkcijo tega medija – strip kot posrednik med nami in Bogom.

Risba v stripu je nič manj kot božanska. Baročno ornamentalna zapolni vsak kotiček na strani in le površen bralec bo trdil, da je v prvem branju lahko zaobjel vse podrobnosti. Včasih je teh podrobnosti že toliko, da se bralec lahko zmede, strip pa nekoliko izgubi na jasnosti. Drobne šrafurne linije in malo kontrastov dostikrat prispevajo svoj delež k tej zmedi, a producent Lunaček zatrjuje, da je takšna risba Goshev zaščitni znak, ki ga je zaznamoval na obskurni stripovski sceni. Predvsem v humorju, pa tudi v risbi strip spominja na znanega Tonyja Millionaira (ZDA), zato se v tem trenutku upravičeno sprašujem, ali ni Anonymous Gosh le psevdonim, ki bi si ga nadel ta avtor?

Humor v stripu je po mojem mnenju glavna odlika Založenega raja. Vidi se, da si Gosh v svojem delu prizadeva obravnavanje Boga popeljati na lahkotnejšo raven. Pri tem ne mislim, da boga relativizira ali smeši, temveč ga zgolj predstavlja kot zabavnega upravnika Raja z vsemi prednostmi in slabostmi. Glede na to, kako zahteven je tak poklic, mu napadov besa ne moremo zameriti, hkrati pa vsakdo občuduje ljudi, ki so sposobni sprejeti kakšno šalo na svoj račun. In Bog jih sprejme brez zadržkov. V paradižu je vedno pestro. Bogu v raju družbo tradicionalno delata še Sveti duh in J. K. ter njim podložni Adam, Eva, Arhangel, tiger, jagnje, ostale Beštije in Miniji.

Založeni raj poleg tega služi kot edinstven vpogled v življenje Anonymousa Gosha. Producent Lunaček se je namreč spretno odločil v dodatku h knjigi priložiti transkripte intervjujev, dodatne skice in fotografije tega misterioznega umetnika. Goshu očitno vsi delamo krivico. Je prezrti del slovenske umetnosti, ki bi si zaslužil vsaj svojo spletno stran. Tudi tega podviga se je, ne bodi ga len, lotil Lunaček in njegovo delo že pred časom predstavil na strani www.paradisemisplaced.si, kjer lahko preberete kak strip ali dva. Nedvomno vas bodo tako prepričali, da si boste želeli zagotoviti še tiskani izvod.

Omeniti velja, da je tiskana izdaja Založenega raja lično oblikovan izdelek izpod oblikovalskega studia IlovarStritar. Forum Ljubljana pa se je izprsil in izdaji namenil trde platnice, ki bi jih lahko v prihodnosti pri svojih izdajah uporabil še večkrat. Oblikovanje je za strip morda nekoliko netipično, a je prav, da se te predolgo zakoreninjene poglede na to, kako bi strip moral izgledati, končno izruva. To je spoznala tudi komisija na letošnjem Knjižnem sejmu, ki je stripu Založeni raj podelila nagrado najlepše knjige v kategoriji strip.

Skrajni čas je torej, da pograbite za ta edinstven strip in se potopite v Goshevo vesolje. Svoj del k prepoznavnosti avtorja sem prispeval tudi sam s to recenzijo, zdaj pa apeliram na producenta Izarja Lunačka, naj avtorja končno izbeza iz sence in ga povabi na Stripolis. Družabni dogodek pod Lunačkovo organizacijo, ki mesečno skrbi za srečevanje slovenskih stripovskih avtorjev. Zares aktiven je tale Izar.

Vir: http://www.ludliteratura.si/kritika-komentar/na-pijaci-z-bogom/?fb_action_ids=10152080127154407&fb_action_types=og.likes&fb_ref=.UsVyb45ohBc.like&fb_source=other_multiline&action_object_map=%5B648157911889920%5D&action_type_map=%5B%22og.likes%22%5D&action_ref_map=%5B%22.UsVyb45ohBc.like%22%5D